V današnjem času, ko lahko plačujemo s karticami, gotovino, telefonom, preko spleta in z drugimi metodami, velikokrat nimamo pregleda nad svojimi odhodki. Veliko posameznikov si ne ureja osebnih financ. Tudi načrtovanje bodoče porabe je oteženo, ker ne vemo, koliko dejansko porabimo. Vodenje osebnih financ je pomembno, ker nam daje celovit pregled nad našimi prihodki in odhodki, istočasno pa nam omogoča načrtovanje bodoče porabe.
Preverite svoje znanje angleščine in italijanščine s pomočjo spodnjih testov. Vabljeni, da si prej preberete primere opisnikov, da boste lažje določili svoj nivo znanja in s tem najprimernejši test.
V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada RS julija 2017 zaposlenih 846.894 oseb, med njimi 90.111 samozaposlenih, kar predstavlja desetino vseh zaposlenih. Med samozaposlenimi je dve tretjini samostojnih podjetnikov in slaba tretjina kmetov. Podatki torej kažejo, da je samozaposlovanje manj običajna oblika zaposlitve, kar ni v skladu s hitrimi družbenimi spremembami.
Sodoben čas namreč predvideva hitro prilagajanje in odzivnost, kar lahko ponujajo manjši sistemi. Čeprav v Sloveniji upada stopnja brezposelnosti, je le-ta v nekaterih okoljih še vedno krepko nad povprečjem (primeroma julija 2017 je bila stopnja brezposelnosti v Beli krajini 13 %, v Sloveniji pa 9 %). Med brezposelnimi je več kot polovica starejših od 50 let, ki imajo veliko uporabnih znanj in izkušenj, ki bi jih lahko usmerili v poslovno dejavnost.
Ovira na poti do samozaposlitve je pomanjkanje kompetence podjetnosti in samoiniciativnosti pri večini brezposelnih ali pri tistih, ki jim grozi izguba zaposlitve. Ljudje se bojijo podati na samostojno podjetniško pot, zato se rajši zaposlijo pri drugih delodajalcih, ki prevzamejo skrb za vodenje podjetja.
Program sestavljajo vsebine, ki udeležencu celovito predstavijo prednosti in ovire na poti do samozaposlitve, kar je nujen predpogoj za nadaljnje uspešno poslovno delovanje.
Trg dela zahteva fleksibilnega posameznika, ki se zna hitro prilagajati na spremenjeno delovno okolje. Danes smo priča hitremu razvoj gospodarskega, tehnološkega in delovnega okolja, ki terja od zaposlenih nenehno prilagajanje, poglabljanje in nadgrajevanje znanj in kompetenc. Tako kot se mora znati organizacija nenehno in hitro prilagajati razmeram na globalnem trgu, se morajo tudi zaposleni. Zato je pomembno, da je posameznik sposoben prilagajanja, sprejemanja sprememb ter se je pripravljen in se zna učiti. Le tak posameznik bo lahko ohranil delovno mesto oz. si izboljšal položaj na trgu dela.
Z aktivnim pristopom k načrtovanju kariere in izboljšanjem temeljnih znanj in spretnosti, razvijanjem socialnih in komunikacijskih spretnosti, podjetnosti in samoiniciativnosti ter z učenjem učenja lahko posameznik postane bolj prilagodljiv in si izboljša svoj položaj na trgu dela.
Program neformalnega izobraževalnega programa si lahko prenesete TUKAJ.
Demografske spremembe v družbi z vse večjim deležem starejših nad 65 let in veliko povečanje populacije 85 let, narekujejo večje in bolj specifične potrebe ljudi po socialni in zdravstveni obravnavi v domači oskrbi, skupnostni obravnavi in v institucionalnem okolju, saj statistični podatki kažejo da je v Sloveniji 1. 1. 2017 živelo 18,9 % oseb starih 65 let ali več, ob tem da sta se indeks staranja in funkcionalna odvisnost starostnikov zvišala.
Na dvodnevni 3. mednarodni konferenci Gradimo mostove v izobraževanju odraslih (http://pro.acs.si/gm2017) v Skopju je sodelovala tudi 6-članska slovenska delegacija, med njimi tudi predstavnici ZLUS, direktorici Ljudske univerze Ajdovščina in Ljudske univerze Ptuj.
Konferenca je bila namenjena pregledu aktualnega stanja v izobraževanju odraslih v Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovem, v Sloveniji in Srbiji. O tem, kaj je novega na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji sta predstavila predstavnika Andragoškega centra Slovenije mag. Zvonka Pangerc Pahernik in mag. Peter Beltram.
V drugem dnevu so se zvrstile različne tematske delavnice, kjer so si prisotni izmenjali izkušnje, mnenja, ideje ter dobre prakse, ki jim bodo koristili pri njihovem nadaljnjem delu. Sledilo je neformalno druženje in priložnost za navezovanje stikov z drugimi organizaciji.
