Prenos dokumenta
Temeljno strokovno usposabljanje medkulturnih mediatorjev in mediatork je neformalni izobraževalni program, namenjen odraslim osebam, ki se želijo usposobiti na področju medkulturne mediacije v različnih sektorjih. S tem programom, ki je na temeljni ravni, se bodo udeleženci spoznali z osnovami na tem področju, razvijali različne veščine in pridobili ključna znanja.
Medkulturna mediacija je poklic, ki je namenjen premoščanju jezikovnih, kulturnih in drugih ovir v različnih javnih ustanovah, vključno z izobraževalnimi, socialnimi in zdravstvenimi institucijami. Medkulturni mediatorji delujejo kot posredniki v skupnosti, kjer predstavljajo most med priseljenci in ostalimi prebivalci. V tujini jezikovne in kulturne ovire premoščajo z medkulturno mediacijo in njej sorodnimi storitvami, kot je tolmačenje ali skupnostno tolmačenje. Medkulturna mediacija se od tolmačenja razlikuje v tem, da svoje naloge razume širše kot zgolj jezikovno posredovanje. Razlog za širši nabor nalog je spoznanje, da samo jezikovno tolmačenje marsikdaj ni dovolj za učinkovito sporazumevanje med zaposlenimi in tujejezičnimi uporabniki.
Na podlagi nam dostopne znanstvene literature ugotavljamo, da na dostopnost in kakovost javnih storitev za tujejezične uporabnike v veliki meri vplivajo tako jezikovne in kulturne ovire kot tudi diskriminacija, rasizem in podobno. Za zmanjševanje neenakosti tujejezičnih uporabnikov moramo čim bolj zmanjšati vpliv teh ovir. Ugotovitve v znanstveni literaturi so precej enotne, in sicer da je vpeljevanje medkulturnih mediatorjev v javne ustanove ena izmed pomembnejših strategij pri izboljšanju kakovosti javnih storitev za tujejezične uporabnike. Z vpeljevanjem medkulturnih mediatorjev prihaja do zmanjšanja težav v komunikaciji; uporabnik je bolje informiran; storitev je bolj učinkovita, zato pa je tudi lažje primerljiva s tisto, ki jo prejmejo uporabniki, ki govorijo isti jezik kot zaposleni.
Čeprav se je v različnih državah Evropske unije ta strokovni profil vpeljal v različne javne ustanove (bolnišnice, šole, centre za socialno delo itd.) že pred leti, se v Sloveniji uveljavlja v zadnjem desetletju. Kot odziv na številne jezikovne in kulturne nesporazume med tujejezičnimi uporabniki in zaposlenimi so namreč različne javne ustanove začele sodelovati in tudi zaposlovati medkulturne mediatorje in mediatorke. Sočasno se je na tem področju oblikovala in sprejela nacionalna poklicna kvalifikacija za medkulturnega mediatorja, ki jo je do sedaj opravilo že 15 oseb.
Potreba po izobraževalnem programu se je pojavila zlasti zaradi vse večje potrebe po medkulturnih mediatorjih v različnih ustanovah v različnih slovenskih krajih. Ljudske univerze, centri za socialno delo, bolnišnice in druge ustanove na področju vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja, sociale, zdravstva ter uprave in se pri svojem delu srečujejo z številnimi priseljenci, ki imajo težave pri razumevanju slovenskega jezika, kulture in družbe. V Sloveniji po zadnjih podatkih Statističnega urada RS predstavljajo 8,5 % prebivalcev, pri svojem vključevanju v družbo nujno potrebujejo pomoč. To vlogo vse pogosteje opravljajo medkulturni mediatorji, ki vzpostavljajo in omogočajo medkulturno komunikacijo zunaj in znotraj institucij, posredujejo informacije ciljnim skupinam o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo v Republiki Sloveniji in krepijo medkulturni dialog med priseljenci in drugimi ljudmi v slovenski družbi.
V tem trenutku v slovenskem prostoru ni urejenega usposabljanja za medkulturne mediatorje in mediatorke, zaradi česar se je pojavila potreba po izvedbi pilotnega temeljnega strokovno izobraževanje medkulturnih mediatorjev in mediatork.
Projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.