ZIK_PNG

Obvestilo za medije: Podjetniški zajtrk »Ali ocenjevanje znanj in razvoj kompetenc vodita do zadovoljnejših zaposlenih in zaposlovalcev?«

11. september 2018, Orehov gaj, Ljubljana

Podjetniški zajtrk je združil predstavnike izobraževalcev (Ljudske univerze, predstavnike Andragoškega centra Slovenije in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport) ter predstavnike podjetij, ki so imeli priložnost spoznati zakaj je izobraževanje zaposlenih dandanes nujno ter kateri mehanizmi in projekti obstajajo in tako olajšajo delodajalcem izobraževalni proces.

Bistveno je, da se zavedamo, da so zaposleni naše bogastvo, saj novih delavcev na trgu zmanjkuje, zato je potrebno vlagati v zaposlene, nadgraditi njihove kompetence in poskrbeti, da so na delovnem mestu zadovoljni in zavzeti.

Organizatorji dogodka: Andragoški center Slovenije, Zveza ljudskih univerz Slovenije in Moja zaposlitev so želeli obiskovalcem poudariti nujnost izobraževanja kadra, hkrati pa jim predstaviti možno sodelovanje preko različnih projektov in z različnimi institucijami, ki olajšajo organizacijo in prepoznavanje potreb po določenih izobraževanjih.

Kot je poudaril mag. Andrej Sotošek, direktor Andragoškega centra Slovenije se danes na trgu soočamo z dvema izzivoma. Prvi je ta, da je kar 250.000 odraslih z nizko ravnjo spretnosti, ugotovljeno v raziskavi PIAAC, ki bodo še 10 let na trgu dela, kar pomeni, da je drugi izziv, kaj bomo naredili za njihov razvoj in ohranjanje njihovih kompetenc.

Direktorica portala Moja zaposlitev, Saša Boštjančič pravi, da za današnje stanje na trgu trije razlogi za stanje na trgu in sicer:

  • neskladje med željami zaposlenih in podjetja,
  • gospodarska rast,
  • demografske spremembe.

Prav tako omenja, da se na trgu dela bije že pravi boj za delavce, zato bi moral vsak delodajalec prepoznati potencial v svojih zaposlenih, v njih vlagati in tako ohranjati zavzete zaposlene, ki želijo ostati pri njih.

Pomembno je, da se zaposleni že ob vstopu na novo delovno mesto počuti sprejetega in del kolektiva. Dr. Vesna Rejec Skrt zagovarja sistem onboardinga oziroma organizacijskega uglaševanja, ki ga uporabljajo tudi v podjetju Reycap. Sistem sprejemanja novega zaposlenega na delovno mesto kaže na večje zadovoljstvo med zaposlenimi. Poudarja pa, da zelo zadovoljni zaposleni niso tudi nujno zavzeti, saj si na delovnem mestu lahko zadovoljen a hkrati nisi učinkovit. Kako zelo so pomembni naši zaposleni kaže tudi podatek, da je strošek menjave zaposlenega kar 25% letne plače, zato pri njih kadroviki konstantno iščejo povratne informacije med zaposlenimi. Tako so tudi letne razgovore zamenjali z mesečnimi, saj tako vse nejasnosti razrešijo takoj in posledično so zaposleni bolj pripadni podjetju ter bolj zadovoljni na delovnem mestu. Kot pravi, je kadrovik most med zaposlenimi in vodstvom, ter prinašalec sprememb in ne sem obsedeti v svoji pisarni, temveč mora biti nenehno prisoten med sodelavci.

Zadovoljnejše pa zaposlene dela tudi možnost razvoja. Predvsem velikokrat pozabimo na manj izobražen kader, a prav njih je potrebno izobraževati, saj je le to ključno pri dvigu zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih. Predvsem pridobijo občutek, da jih organizacije in podjetja cenijo, saj v njih vlagajo. Poleg tega pa imajo mnogi zaposleni priložnost dati predloge in ideje za razvoj in izboljšanje podjetij, uvedbe novih produktov in so tako slišani in prepoznani. g. Andrej Šinkovc, voznik električnega vozila Kavalir (LPP) je obiskoval jezikovni tečaj italijanskega jezika na Cene Štupar – CILJ. Ker je od njegovega zaključka šolanja minilo že kar nekaj let se je tečaja veselil, pridobil je tudi veliko novih znanj, ki mu pomagajo pri delu s turisti v mestnem središču. Tečaj je bil preko projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc brezplačen (projekt omogoča starejšim od 45 let, ki so manj izobraženi in imajo največ V. stopnjo izobrazbe brezplačna izobraževanja), ure izobraževanja so prilagodili delovnemu času, zato je potekal ob 6.30 zjutraj.

Vsako podjetje naj bi imelo jasno razdelane vizijo, strategijo, poslovne cilje in kompetence. Vizijo podjetja lahko dosežemo le tako, da imajo zaposleni za njeno dosego potrebne kompetence in slednje naj bodo vedno usmerjene v prihodnost pa zagovarja doc. dr. Eva Boštjančič s Filozofske fakultete. Opaža, da imamo Slovenci težave v dajanju povratne informacije, kar nam preprečuje, da svoje kompetence tudi izboljšamo. Za ključno kompetenco današnjega, hitro razvijajočega, časa, pa navaja komunikacijo, še posebej v luči velikih medgeneracijskih razlik.

Na ravni EU bo do leta 2020 83 milijonov delovnih mest, od tega 8 milijonov novih, 75 milijonov pa bo zamenjav delovnih mest (upokojitev baby boom generacije), zato je ključno, da se zavemo pomembnosti vseživljenjskega učenja in ga vpeljemo v prakso, v kolikor ga še nismo.

Kot sta poudarili Teja Dolgan z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS je za vsakega na voljo brezplačno svetovanje ali izobraževanje, le potrebno je prepoznati potrebo po le-tem in ga poiskati.

ZIK_PNG

Računalniško opismenjevanje starejših – v tandemu ali skupini?

 Starajoča se populacija, ko postaja generacija starejših v t.i. razvitih družbah vse številčnejša, in hitro razvijajoča se informacijsko-komunikacijska tehnologija sta dva procesa, ki močno zaznamujeta družbo 21. stoletja. Z obema procesoma se ljudje vsakodnevno srečujemo, so del vsakdanjega življenja, zato moramo biti sposobni stalno slediti spremembam, se nanje prilagajati ter razvijati nove prakse.

Vseh 22 ljudskih univerz iz vse Slovenije, članic prostovoljnega, nevladnega in neprofitnega združenja Zveze ljudskih univerz Slovenije (ZLUS), že vrsto let načrtno in sistematično razvijamo in izvajamo nove, inovativne modele, programe, projekte in druge dejavnosti, preko katerih imajo starejši možnost in priložnost usvajati in poglabljati svojo računalniško pismenost.

Učenje in uporaba novih spretnosti starejšim ljudem, ki niso bili vzgojeni s komunikacijsko tehnologijo in niso t.i. digitalni domorodci,  povzroča več težav kot mlajšim, ki so tako rekoč v njem »doma«. Starejši večinoma potrebujejo več časa in motivacije za pridobivanje in utrjevanje novega računalniškega znanja in spretnosti, kot kažejo izkušnje članic ZLUS-a, ki pa ne veljajo za vse starejše ljudi. Vsakega starejšega pa ne pritegnejo in mu niso blizu enake vsebine, pa tudi znanje IKT tehnologije in izkušnje z njo so med starejšimi različne. In to je potrebno pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja starejših upoštevati.

Ljudske univerze smo tako svoj razvoj programov in projektov za računalniško opismenjevanje starejših usmerile v drugo smer – v način izvajanja programov. Učenje v skupinah, ki jih sestavljajo 15-20 udeležencev, smo nadomestile z učenjem v tandemu – 1 na 1 ali z učenjem v manjših skupinah. Učenje v tandemih se je izkazalo za zelo učinkovito še posebej takrat, ko so starejši udeleženci poleg vodenja učitelja imeli tudi stalno individualno podporo. Takšen način izobraževanja zahteva bolj poglobljeno sodelovanje in večjo vpetost vseh ključnih deležnikov (udeležencev, mentorjev in organizatorjev izobraževanja odraslih). S kakovostnimi kadrovskimi in materialnimi pogoji zagotavljamo izvedbo odličnih programov, pogosto v sodelovanju v partnerski mreži. Največkrat se ti programi izvajajo v sklopu različnih mednarodnih projektov, letnih programov izobraževanja odraslih v posameznih občinah ali kot posamezni dogodki oz. kot aktivnosti v sklopu projektov.

Starejši lahko digitalne spretnosti razvijajo tudi v Središčih za samostojno učenje (SSU), ki delujejo na številnih ljudskih univerzah in katerih mreža je razvejana po vsej Sloveniji. V prvi vrsti so Središča namenjena vsem odraslim, ki jim iz kakršnih koli razlogov tradicionalno učenje in izobraževanje nista dostopna in jim ne ustrezata. Organizirano samostojno učenje je brezplačno, podporo pri le-tem pa jim nudijo strokovni delavci SSU. Članice ZLUS-a ugotavljamo, da starejši potrebujejo tudi vsebinsko pomoč pri učenju IKT tehnologije, kar pa trenutno ni domena strokovnega delavca SSU. Z zagotavljanjem vsebinske podpore bi lahko bilo učenje starejših veliko bolj učinkovitejše – učenje hitrejše, motiviranost večja, znanje pa trajnejše.

Na Zvezi ljudskih univerz smo si enotni, da je potreba po programih za razvoj digitalnih spretnosti za starejše velika in da je potrebno vzpostaviti takšno organiziranost, ki bo zagotavljala in omogočala fleksibilen in hitro odziven razvoj programov, nenehno in učinkovito strokovno podporo izvajalcem in ustrezno financiranje. Z novim Zakonom o izobraževanju odraslih imamo vzpostavljeno javno mrežo, v katero bi lahko umestili tudi te programe – programe, v katerih bi starejši svojo računalniško pismenost razvijali v tandemu – 1 na 1 ali v manjših skupinah.

Eva Mermolja, direktorica, eva.mermolja@lu-ajdovscina.si

Maja Lemut, organizatorka izobraževanja odraslih,  maja.lemut@lu-ajdovscina.si

https://www.lu-ajdovscina.si/kontakt

 

ZIK_PNG

Najava dogodka: Podjetniški zajtrk ‘Ali ocenjevanje znanj in razvoj kompetenc vodita do zadovoljnejših zaposlenih in zaposlovalcev?’

Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da se čim prej (najkasneje do 5. septembra) prijavite s klikom na PRIJAVA.

 

PRIJAVA PODJETNIŠKI ZAJTRK

 

Dogodek je tretji v zaporedju šestih srečanj deležnikov v izobraževanju odraslih na nacionalni ravni, namenjenih podprtju implementacije Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle (glej tudi letak).

Nosilec projekta EPUO: Andragoški center Slovenije; sofinancerja: Evropska komisija v okviru programa Erasmus+ ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Kontaktne osebe: Aleksandra Janežič Lipar za ZLUS (info@zlus.si), Sanda Jerman za portal mojazaposlitev.si (sanda.jerman@mojazaposlitev.si) ter mag. Zvonka Pangerc Pahernik za ACS, projekt EPUO (zvonka.pangerc@acs.si).

 

Veselimo se srečanja z vami,

soorganizatorji dogodka