naslovnica

Poročilo konference tudi v ACS-ovih novičkah

V tokratni, dvojni poletni števiki  e-Novičk Andragoškega centra Slovenije lahko preberete tudi o ZLUS-ovi konferenci: Ali se zavedate, da je v zaposlenih potencial, da postanejo vaša najboljša naložba?

 

Več na strani 25. 

e-Novičke Andragoškega centra Slovenije
Delite vsebino:
naslovnica

Sklepi konference »Ali se zavedate, da je v zaposlenih potencial, da postanejo vaša najboljša naložba?«

 V aprilu sta  Zveza ljudskih univerz Slovenije (ZLUS) in Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije organizirala konferenco »Ali se zavedate, da je v zaposlenih potencial, da postanejo vaša najboljša naložba?«

Glavni namen je bil izmenjati izkušnje, dobre prakse in potrebe med izvajalci programa Kompetenčni centri za razvoj kadrov ter izvajalci programov za usposabljanje zaposlenih, ki jih sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dogodek sta sofinancirala Republika  Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Po uvodnih nagovorih (mag. Bojan Hajdinjak. Predsednik ZLUS-a, mag. Aleš Vidmar iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, mag. Katja Dovžak iz MIZŠ, ga. Polona Šega iz MDDSZ) so primere dobrih praks iz kompetenčnih centrov predstavila podjetja (Martina Krajnc, vodja službe za pravo, kadre in splošne zadeve, Snaga Maribor, Petra Furlan Dodič, vodja sektorja za kadrovske in splošne zadeve, Intereuropa, Vanja Budna Evačič, Vodja izobraževanja in usposabljanja Helios) ter izobraževalci (Eva Mermolja, Ljudska univerza Ajdovščina, mag. Maja Radinovič Hajdič, Ljudska univerza Jesenice, Maja Rotar, Cene Štupar – CILJ).

V drugem delu so organizatorji in udeleženci konference prevzeli aktivno vlogo odkrivanja pasti in posledično rešitev za učinkovit razvoj kadrov v podjetjih. Skozi konstruktivni pogovor so udeleženci napisali priporočila ministrstvom ob pripravi novih ukrepov in prišli do novih spoznanj.

Navajamo le nekatera:

  • Obseg, raznolikost ter kakovost dela ljudskih univerz in drugih izobraževalcev odraslih, je pozitivno presenetila predstavnike iz gospodarstva.
  • Krepitev tiste kompetence posameznika, ki koristijo obema (delodajalcu in zaposlenemu). Nadgradnja poklicno specifičnih kompetenc, znanja jezikov, mehkih in IKT kompetenc.
  • Za gospodarstvo so smiselni krajši, prilagojeni – tailor made programi s posluhom za zaposlene ter manj administrativno zahtevni.
  • Izobraževanja razširiti tudi na druge ciljne skupine zaposlenih.
  • Vlaganje v inovativnost in v mlade (preprečiti beg možganov).
  • Opuščanje neučinkovitih programov.
  • Razvoj kompetenc za krožno gospodarstvo (kaj potrebujemo namesto kaj želimo).
  • Promocija deficitarnih poklicev pri mladih in sistemsko urejanje vpisov v gimnazije in »popularne« študije.
  • Kompetenčni centri naj se še krepijo, upoštevajoč vidik podjetja.

 

Glavno spoznanje je, da sta razvoj kadrov in izboljšanje poslovnega procesa neizbežno povezana. 

 

Daljše poročilo in dostop do prezentacij so vam na voljo TUKAJ.

 

Delite vsebino:
naslovnica

ZAKLJUČKI KONFERENCE

  1. Katera znanja bodo potrebovali zaposleni in podjetja v bližnji prihodnosti?

  • Nabor splošnih in poklicnih kompetenc – specifična, krajša znanja za opravljanje določenih del / poklicev
  • Znanja mehkih kompetenc ( komunikacija, timsko delo, reševanje konfliktov )
  • Operativna, tehniška znanja, ki jih je možno hitro pridobiti ( poklicna)
  • Znanja za kvalitetnejše, zdravo življenje ( posledice preobremenjenosti, obvladovanje stresa, osebni menedžment)
  • Kompetenca: krožno gospodarjenje, prilagodljivost, učljivost
  • Vlaganja v praktično delo
  • Vodja s srcem – vodja, ki jim je mar
  • Ozaveščanje o njihovem primanjkljaju in izobraževanje na to temo; specializacija znanj za konkretno delo
  • Sposobnost prepoznavanja potreb zaposlenih ter uporaba sredstev za motivacijo zaposlenih
  • Multi tasking
  • Računalniška znanja (digitalizacija, IKT )
  • Skrb in nega za bolne in ostarele ( bolničarji, medicinske sestre, socialni oskrbovanci na domu)
  • Obvladovanje sprememb, prilagajanje
  • Prešolanje obstoječega kadra
  • Ekološka znanja
  • Poklici s področja naravoslovja
  • Jeziki
  • Dodatna prodaja
  • Vzgajanje staršev za odgovornost, pošteno delo,..
  • Kako biti več funkcionalno mobilen znotraj istega ali različnih podjetij
  • Preskok na drugačen način razmišljanja ( motivacija za usposabljanje + delo ( ne samo za zaposlitev) + prave človekove vrednote)

 

  1. Katere programe moramo izvajati in kako jih lahko čimbolj prilagodimo potrebam posameznika in podjetja

  • Tečaji tujih jezikov ( tudi kitajščine in ruščine)
  • Tečaji mehkih kompetenc ( sodelovanje, komunikacija, klima v podjetju)
  • Tečaji tudi za zaposlene 25 – 45 let, ki največ dajejo državi in nimajo dosti brezplačnih možnosti, hkrati pa nimajo dosti financ za dodatno izobraževanje
  • Nadgradnja specifičnih poklicnih kompetenc
  • Dvig izobrazbe
  • Boljša promocija
  • Programi za vodstveni kader podjetij
  • Programe sestaviti v partnerstvu s podjetji
  • Mentorstvo, uvajanje v delo, vajeništvo ; štipendiranje srednješolskega izobraževanja v poklicih
  • Skrb za zdravje in varnost pri delu
  • Javna dela
  • Več sodelovanja gospodarstva in izobraževanja odraslih
  • Računalniška znanja
  • Krajši programi 20 – 50 ur
  • Krajše »tailor made« programe narejene po meri gospodarstva
  • Spodbujanje deficitarnih poklicev
  • Kompetenčni centri za kadre naj se še krepijo – morajo biti zasidrani na potrebah podjetij in njihovih zaposlenih. Potrebna je dolgoročna podpora s strani države, da ta naveza med podjetji zaživi.
  • Vseživljensko učenje

 

  1. Priporočila ministrstvu za naslednje programsko obdobje

    • Krajši eno ali dvo-dnevni programi za izobraževalce
    • Do 30 urna predavanja za zaposlene v podjetjih
    • Programi naj ne bodo preveč fiksirani, da se lahko še bolj prilagajajo določenim specifikam podjetij
    • Izobraževalne možnosti razširiti tudi na druge ciljne skupine zaposlenih (starostno neomejeno, ranljive skupine)
    • Izobraževanja naj ne bodo le za malo izobražene
    • Število ur naj ne bo vnaprej predpisano
    • Odgovornost glede udeležbe na izobraževanje ne sme biti zgolj na izobraževalnih ustanovah
    • Priprava specifičnih programskih usposabljanj za potrebe podjetja – tudi manjših
    • Podpiranje prodornih in malih podjetij, s.p.
    • Poenostavitev programov – preveč administracije za vključena podjetja
    • Srečevanje projektnih pisarn – izmenjava mnenj, izkušenj
    • Preveč socialne podpore – ljudem se ne splača delat; zmanjšanje pomoči zaposlenim, ki so sposobni delati
    • Pogoj za kandidiranje na razpisu – najmanj 3 programi postavljeni skupaj z lokalnim gospodarstvom z garancijo udeležbe
    • Vlaganje v mlade, da ne bo prihajalo do odhodov v tujino in bodo svoje znanje uporabili v slovenskih podjetjih in pripomogli k rasti gospodarstva.
    • Računalniški programi
    • Vlaganje v inovativnost
    • Ustvarjanje ustreznih pogojev za delo v podjetjih – pomoč pri ozaveščanju
    • Ozaveščanje širše javnosti o spremembah – demografskih, spodbujanje prilagajanja spremembam družbe, ozaveščanje o psihofizičnem zdravju
    • Že leta govorimo o deficitarnih poklicih ( oblikovalec kovin, orodjar, strugar)
    • Vsako leto – naj financira tako združevanje – srečevanje MDD + Ministrstvo za gospodarstvo + MIZŠ, ter obvezno zraven ZRSZ
    • Borza projektnih idej v povezavi s konkretnimi razpisi na voljo v danem trenutku
    • Ne se kot pijanec plota držati nekih programov za kater vsi ( razen ACS in MIZŠ) vemo, da niso dovolj učinkoviti ( npr. UŽU, RPO )
    • Več stika z delavci – s prakso ; vidik vodstva je drugačen ( prisluhniti delavcem in njihovim potrebam)
    • Nadaljevati z delom sklada RS za razvoj kadrov
    • Spodbujanje mladih za vpise v poklicne šole, popularizacija dela – delo kot vrednota, zmanjšanje vpisa v gimnazije, ukiniti neuporabne fakultete.
    • Razvoj kompetenc za krožno gospodarstvo ( glej predstavitve Martine, Snaga Maribor)
    • Olajšave za podjetja, ki izobražujejo kader
    • Denar za izobraževanje dati direktno podjetju in ne posredniku, ki niti ne ve kako se lotiti zadeve.
    • Sofinanciranje usposabljanja izvajalcev v tujini za področja, kjer ni dovolj znanja pri nas ( npr: industrija G.O, Digitalizacija, avtomatizacija, …)
    • Vložki v opremo in neodvisne kompetenčne centre, kjer bi se lahko usposabljali za tehnologije: CNC stroji, robotizacija, prilagoditev poslovnih modelov
    • Več podobnih srečanj

 

POROČILO

Delite vsebino:
naslovnica

Prijave na konferenco

KONFERENCA 2017

Delite vsebino:
naslovnica

NAJAVLJAMO KONFERENCO – Ali se zavedate, da je v zaposlenih potencial, da postanejo vaša najboljša naložba?

pexels-photo-220076

 

PRIJAVA in VEČ INFORMACIJ

 

Delite vsebino: