Prihodnost dela: Trajnost. Inovacije. Umetna inteligenca
V svetu, kjer je umetna inteligenca vse bolj prisotna v vseh sferah življenja, se postavlja vprašanje: ali je prihodnost v umetni inteligenci ali v človekovi inovativnosti? Kje je meja med podporo tehnologije in presežkom človeške ustvarjalnosti?
Konferenca Prihodnost dela: Trajnost. Inovacije. Umetna inteligenca. je med drugim s pomočjo okrogle mize naslavljala aktualne teme prepletanja tehnološkega napredka, trajnostnega razvoja, zelene preobrazbe in človekovega vpliva.
Z nami so bili strokovnjaki in zanimivi sogovorci z različnih področij, a s skupnim vodilom: ustvariti nekaj novega, drugačnega, nekaj, kar ni uspelo še nikomur. Spregovorili smo o inovativnih pristopih v gospodarstvu, tehniki, medicini in svetu zabave ter upravljanju s človeškimi viri.
»Pomembno je, da se pogovarjamo o prihodnosti dela oz. kako lahko s trajnostnimi rešitvami, inovacijami in umetno inteligenco oblikujemo boljšo družbo,« je v uvodnih besedah povedala Eva Mermolja, direktorica Ljudske univerze Ajdovščina.
Predsednik Zveze ljudskih univerz Slovenije Bojan Hajdinjak pa je nekoliko nostalgično priznal, da je v družbi novih sopotnikov, kot so Chat GPT, Copilot, Grok ali Gemini, pomembno, da ohranimo stare prijatelje in lastno inteligenco.
Zanimiv pogovor je načela okrogla miza z gosti, ki so se tematike Inovativnost ali umetna inteligenca.
Ali lahko z umetno inteligenco skrajšamo čakalne vrste v bolnišnicah?
Pred tremi meseci je robot z umetno inteligenco v ZDA prvič v zgodovini popolnoma samostojno opravil operacijo žolčnika na prašičjem kadavru. Da gre za pomembno prelomnico v zgodovini zdravstva, je komentiral Miha Petrič, dr. med. s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo na UKC Ljubljana, a da je prepričan, da roboti kirurgov še lep čas ne bodo nadomestili. »Pomemben je občutek, izkušnje, osebni pristop, ki ga roboti ali umetna inteligenca nimajo. Vprašanje je, ali bi nas, če bi čustva imeli, sploh še želeli operirati,« je zaključil.
Zaposliti boljšega od sebe O inovativnosti pa ne govorimo le v tehnologiji in kemiji, temveč tudi na področju kadrovanja. Zadnje raziskave podjetja Delloite Global Human Capital Trends kažejo, da podjetja, ki spodbujajo inovativne kadrovske prakse dosegajo kar 21 % višjo produktivnost in večjo zavzetost zaposlenih. Jernej Česen, generalni direktor pri podjetju Outfit7, ki sodi med globalno vodilna podjetja v svojem sektorju, je prepričan, da je t. i. »umetna inteligenca« etiketa, ki ga je prinesla komercializacija uporabe produktov, ki temeljijo na masovnih bazah podatkov. Podobno kot besede “poslovna inteligenca, digitalizacija, Metaverse, AR, VR”. Pri AI gre za super orodja, ki so prišla do stopnje masovne uporabe in olajšajo, pohitrijo, spremenijo način dela. Poudarek je na besedi orodje, tako kot lopata ali kladivo. Naša odgovornost je da se ga naučimo uporabljati, ne da orodje uporablja nas. « Prepričan je, da sta pri zaposlovanju in kadrovanju ključnega pomena osebni pristop in ciljna usmerjenost.« V svojem podjetju išče ljudi z »žmohtom«, z izoblikovano osebnostjo, ki so pristni in iskreni. Verjame, da lahko podjetje in kolektiv napreduje zgolj, če je usmerjeno v strategijo: »Zaposlil bom boljšega, kot sem jaz sam.«
To prinaša resnične spremembe!
Ključ je v opreznosti
Jan Bratina, tehnični direktor iz podetja Deva Group iz Ajdovščine, ki s svojimi inovativnimi produkti vstopa v operacijske dvorane po vsem svetu, je izpostavil pomen njihovih inovacij za učenje in operacije na daljavo. V podjetju jih žene ideja »biti prvi na svetu«. Prav zato se z razvojem svoje pametne tehnologije v prihodnje želijo iz operacijskih dvoran dvigniti še višje, in sicer v tehnično opremljanje celotnih operacijskih blokov.
Personalizacija vs. generičnost
Dr. Rok Sekirnik, eden od prejemnikov zlate nagrade za inovativnost Gospodarske zbornice Slovenije iz podjetja BIA Separations, je poudaril opreznost, ki je ključna za vsakega inovatorja, in pomen sodelovanja med različnimi deležniki. Medtem ko se z jezikovnimi orodji vsesplošno razširjene umetne inteligence širijo generični zapisi in veliko t.i. »AI trash«, znanost stremi in že glasno govori o prihodnosti personaliziranih zdravil.
Pogovor, ki se je nadaljeval z vprašanji iz publike, se je zaključil z mislijo Petriča o pomembnosti prenosa znanja na mlajše kolege in previdnost pri učenju robotov. Človeški um je unikum. Strašenje z nadomestljivostjo človeka na delovnem mestu z »umetno inteligenco« je zato neumestno.
INCASTRA 2025 se nadaljuje z dnevom odprtih vrat za osnovnošolce, v soboto, 20. septembra, pa se srečamo na ajdovskem letališču, kjer se v sklopu celodnevnega dogajanja predstavljajo številna podjetja iz regije, društva in organizacije. Obiskovalci bodo lahko preizkusili simulator letenja, si ogledali letala, z nami pa bo tudi Katapult Robotika in dr. Maša Jazbec z robotskim psom. Preizkusili boste lahko celo upravljanje letala samo s svojimi mislimi.
Organizator konference Prihodnost dela: Trajnost. Inovacije. Umetna inteligenca. je bila Zveza ljudskih univerz Slovenije, naročnik in financer pa Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Avtor fotografij: Klemen Batagelj
Vsebina
Kaj prinaša konferenca?
- povezovanje voditeljstva s trajnostnim razvojem in digitalno preobrazbo
- uvid v odgovorno in pametno rabo umetne inteligence
- pogovor z inovatorji, ki spreminjajo svet – na bolje
- navdih za vodenje, ki ni podrejeno trendom, ampak ustvarja novo realnost
Program
15:00 – 15:30 Dobrodošlica in registracija udeležencev
15:30 – 16:00 Pozdravni nagovor gostitelja
Eva Mermolja, direktorica Ljudske univerze Ajdovščina
Bojan Hajdinjak, predsednik Zveze ljudskih univerz Slovenije
V svojem nagovoru bo izpostavil pomen ljudskih univerz kot ključnih akterjev v izobraževanju odraslih, ki s svojo mrežo, prilagodljivostjo in povezovanjem z lokalnim okoljem soustvarjajo razvoj znanja, trajnostnih kompetenc in inovacij. Oprl se bo na nacionalne in evropske strateške usmeritve ter poudaril pomen sodelovanja z gospodarstvom in podpore zaposlenim pri usposabljanjih za zeleni prehod, digitalno transformacijo in osebni razvoj.
16:00 – 17:15 Strokovno predavanje: Pametna uporaba umetne inteligenca za trajnostno prihodnost
Predavateljica: mag. Maja Novak, strokovnjakinja za uvajanje generativne umetne inteligence v delovne procese ter ekspertinja za marketing in LinkedIn
Umetna inteligenca je izjemno močno orodje – a kako jo uporabljati premišljeno, odgovorno in v skladu z načeli trajnostnega razvoja? Predavanje nas popelje skozi ključne izzive in priložnosti, ki jih UI prinaša na področju okoljskega vpliva, zelenega digitalnega prehoda, poslovne inovativnosti in družbene odgovornosti.
Predavateljica bo ponudila konkretne primere dobre prakse, opozorila na pasti neetične rabe UI, in delila nasvete za pametno uporabo umetne inteligence pri delu, vodenju, razvoju storitev in poslovnih modelov. S tem prispeva k naši skupni viziji: tehnologija v službi človeka in narave.
17:15 – 18:00 Odmor in mreženje
18:00 – 19:30 Okrogla miza: Inovacije ali umetna inteligenca
Moderira: Mateja Rosa
19:30 Pogostitev in druženje
Trajanje: 5 ur
Pričetek: sreda, 17. september 2025, ob 15. uri.
Lokacija: Ljudska univerza Ajdovščina
Kontakt: Anja Jamšek Furlan
Tel. št.: 053 664 752 / 051 202 628
E-pošta: anja.jamsek.furlan@lu-ajdovscina.si
Pridružite se nam na konferenci in spoznajte umetno inteligenco skozi oči inovatorjev. Število mest je omejeno, zato ne odlašajte s prijavo!
Gostje omizja
dr. Miha Petrič, dr. med., KO za abdominalno kirurgijo, UKC Ljubljana
Mednarodno priznan kirurg, ki je, da bi v Ljubljani vzpostavili robotsko kirurgijo za operacije na jetrih in trebušni slinavki, odšel na izobraževanje v Dallas, ZDA, poudarja, da robotika ne more nadomestiti človeka. Vsekakor pa sta umetna inteligenca in robotika v medicini postali nepogrešljivi; zaradi manj invazivnih posegov lahko pogosto pohitrita okrevanje, hkrati pa močno olajšata delo kirurgu.
Rebeka Kropivšek Leskovar, razvojna inženirka v skupini Interblock in inženirka leta 2024
Svojo kariero posveča razvoju tehnologij, osredotočenih na človeka. Njena inženirska pot se je začela s študijem mehatronike na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, danes pa v skupini Interblock razvija pametne tehnologije, kot je računalniški oziroma strojni vid. Ta s pomočjo umetne inteligence omogoča napravam videti in razumeti svet, kot ga vidimo ljudje: »Ko razvijaš nove tehnologije, jih moraš razvijati v skladu s stanjem in potrebami današnje družbe.«
Jernej Česen, COO in generalni direktor pri podjetju Outfit7
O tem, kako v kaosu ostati zvest svojemu osnovnemu načelu “This is Us! – To smo mi”. Na ta način v podjetju, ki je ustvarilo Talking Toma & prijatelje, pristopajo k vsaki stvari; opazujejo, poslušajo, sledijo in se učijo. Iz tega postavljajo svoje smernice in trende za razvoj in inovacije. Outfit7 je postavljen na načelih, ki izhajajo iz zaposlenih, oz. »bande«, kot svoj tim prijateljsko imenuje Česen. Katera so ta načela, zakaj so usmerjena v zaposlene in kako Outfit7 v praksi živi načelo “Vaša igra, naše igrišče”.
Jan Bratina, tehnični direktor v Deva Group d.o.o.
Obdobje covida je digitalno podjetje za navtično opremo Deva Group (Noordung) postavilo pred izziv, ki so ga s prestrukturiranjem izkoristili za inovacije in napredek. Danes podjetje iz Ajdovščine s svojimi digitalnimi rešitvami, ki omogočajo realen časovni nadzor nad operacijskimi sistemi in optimizacijo delovnega okolja, skrbi za upravljanje operacijskih dvoran po vsem svetu. Jan pa je človek, ki uživa v reševanju problemov – tistih očitnih in tistih, ki jih odkrije, še preden nastanejo. Je izkušen full-stack razvijalec in arhitekt sistemov, ki vodi z zgledom, zna povezati ekipo in stvari pripeljati do cilja.
dr. Rok Sekirnik, BIA Separations, SARTORIUS, prejemnik zlate nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za inovativnost
Prestižna nagrada projekta Inovativna Slovenija odpira vrata ter utrjuje ugled posameznika in skupine, ki ji pripada. Zakaj je se je doktorand kemije na univerzi v Oxfordu pri Nobelovcu Prof. Sir Petru Ratcliffu odločil prijaviti na razpis Inovativna Slovenija, in kako »ustvariš« inovacijo, ki spreminja svet: »Mentaliteta, ki jo gojimo v podjetju, me spominja na mentaliteto tehnoloških podjetij iz Silicijeve doline – gre za naravnanost k postavljanju ambicioznih tehnoloških ciljev in proaktivnem iskanju rešitev, da do cilja prispemo.”