Prihodnost dela: Kje so priložnosti za razvoj?
Kako digitalizacija in trajnostne prakse vplivajo na prihodnost dela? Slišali bomo predavanja priznanih strokovnjakov, kot so mag. Aleksandra Podgornik, dr. Matej Steinacher, Luka Jelovčan in Gregor Deleja, ki bodo delili svoje vpoglede v trajnostno transformacijo podjetij, digitalne procese in varnostne izzive. Preko praktičnih primerov v organizacijah bomo spoznali, kako trajnostne zahteve narekujejo tempo digitalizacije. Tekom srečanja bomo iskali odgovore na vprašanje, kje se skrivajo priložnosti za razvoj organizacij in podjetij. V poplavi novosti s področja trajnostnosti in digitalizacije se skrivajo tako pasti, kakor tudi nove poti.
Pridružite se nam 3. oktobra, v Hotelu City, v Mariboru. Dogodek se bo začel ob 9. uri in bo združil vodilne strokovnjake ter predstavnike podjetij iz Štajerske.
Program
| 9.00 do 9.10 | Uvodni nagovor | Predsednik ZLUS, mag. Bojan Hajdinjak |
| 9.10 do 9.30 | Trajnostna transformacija podjetji: cokla ali inovacijska priložnost? | mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice |
| 9.35 do 9.55 | Trajnostni izzivi v gospodarstvu: Kako kupci pogojujejo razvoj trajnosti in digitalizacije v podjetjih | dr. Matej Steinacher, direktor razvoja ekstrudiranih izdelkov Impol |
| 10.00 do 10.20 | Digitalni procesi in analogni odnosi | Gregor Deleja, direktor občinske uprave Celje |
| 10.30 do 11.00 | Kava, rogljiček | Odmor |
| 11.00 do 11.20 | Minute do katastrofe: Zakaj ljudje ostajamo glavna razpoka v temeljih vsakega podjetja? Digitalna varnost |
Luka Jelovčan, operativni direktor SGB, varnostno svetovanje d.o.o., in direktor Inštituta za Varnost in Strateške Raziskave |
| 11.30 do 12.30 | Razvoj kadra in spodbude, ki jih namenjata EU in Slovenija | Okrogla miza |
| do 14.00 | Pogostitev in druženje |
Predavatelji
Mag. Aleksandra Podgornik ima 28 let delovnih izkušenj na področju gospodarstva v kovinsko-predelovalni industriji in kozmetični industriji, zadnjih 16 let deluje kot direktorica Štajerske gospodarske zbornice. Od leta 2011 do 2024 je bila tudi predsednica nadzornega sveta največje zdravstvene zavarovalnice Vzajemna d.v.z. Vključena je v mnoge razvojne projekte v Podravju, tudi kot članica sveta Mariborske razvojne agencije, članica sveta konzorcija za razvojne naloge Podravske regije, podpredsednica regionalnega razvojnega sveta Podravske regije, članica sveta zavoda Energap in članica sveta RRA Podravje.
Predstavljene bodo nacionalne in evropske usmeritve na področju trajnosti, ki zadevajo gospodarstvo. Predstavljene bodo dobre prakse na področju trajnostne transformacije ter vloga Štajerske gospodarske zbornice pri podpori podjetjem. Štajerska gospodarska zbornica, kot upravljavka Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, izvaja celovit nabor podpornih storitev za svoje člane, z namenom uvajanja krožnih poslovnih modelov, še posebej preko spodbujanja raziskav in inovacij.
Dr. Matej Steinacher, po osnovni izobrazbi metalurg, zaposlen v podjetju Impol iz Slovenske Bistrice, na delovnem mestu Direktor za tehnologijo in tehnološki razvoj v diviziji livarništvo, zadnji dve leti član skupine za obvladovanje trajnostnih zahtev.
Predstavitev bo povzela različne trajnostne zahteve kupcev, s katerimi se vsakodnevno srečujejo v industrijskem okolju, in izzive, s katerimi se pri tem spopadajo. Izpostavljeno bo razumevanje trajnostnih zahtev, prenos znanja na zaposlene, certificiranje in digitalizacija procesov. Kot primer dobre prakse bo prikazan razvoj lastne blagovne znamke InfiniAL, ki predstavlja trajnostno naravnane iztiskane in valjane izdelke.
Gregor Deleja je od leta 2023 direktor občinske uprave Mestne občine Celje. Njegova poklicna kariera je bila prva leta kombinacija turizma (samostojni komercialist v eni izmed celjskih turističnih agencij) in šolstva, ves čas pa se je tudi aktivno izpopolnjeval na področju glasbe, pedagogike in didaktike. Na Gimnaziji Celje – Center se je leta 2004 zaposlil kot učitelj glasbe, od leta 2014 do 2022 pa je šolo vodil tudi kot ravnatelj. Njegova karierna pot je močno prepletena tudi s poustvarjanjem in kulturnim menedžmentom. Med drugim je tudi član uprave Fundacije L. M. Škerjanca, ustanovni član Rotary kluba Celje – Barbara Celjska, več let je deloval kot član programskega sveta Foruma slovanskih kultur, bil je strokovni sodelavec državnega tekmovanja TEMSIG, predsednik Skupnosti strokovnih gimnazij Slovenije, pobudnik Partnerstva za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji ter pobudnik in avtor številnih interdisciplinarnih nacionalnih in evropskih projektov s področja šolstva, mladinskega dela in kulture v Celju.
Kako hiteti počasi v kaotičnem, z informacijami poplavljenem svetu digitalizacije, je najbrž največji izziv sleherne organizacije, ki skuša loviti ravnovesje med pričakovanji skupnosti (uporabnikov) in zaposlenih, nenehno spreminjajočimi se navodili in strategijami ter premnogimi definicijami trajnosti in segregacije, ki jo potiho digitalizacija vnaša v že tako preveč razslojeno družbo.
Luka Jelovčan je operativni direktor v podjetju SGB, varnostno svetovanje d.o.o., in direktor Inštituta za Varnost in Strateške Raziskave. Pred delom v zasebnem sektorju je bil na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru tri leta del raziskovalne skupine, ki je raziskovala različne vidike zagotavljanja informacijske in korporativne varnosti. Je avtor in soavtor več kot 20 prispevkov v znanstveni in strokovni literaturi. Poleg neposrednega dela z organizacijami, ki se soočajo z različnimi varnostnimi tveganji, je aktiven tudi pri vzpostavljanju preventivnih varnostnih sistemov. Med drugim trenutno vodi evropski projekt Slovenian Cyber Resilience Lab, ki se osredotoča na zaščito informacijskega premoženja in intelektualne lastnine majhnih in startup podjetij.
“Zakaj pa bi se mi ukvarjali z informacijsko varnostjo? Mi smo majhno podjetje, ki za hekerje ni zanimivo.” Stavek, ki ga v praksi slišimo prevečkrat. S tem predavanjem želimo pokazati, da je vsako podjetje, ki za svoje delo potrebuje internet, izpostavljeno neposrednim ali posrednim kibernetskim grožnjam, ter odgovoriti na vprašanje, zakaj smo ljudje še vedno najšibkejši člen v varnostni verigi.
