Prihodnost dela: Kako vpeljati trajnostne prakse v poslovanje?
Prihodnost dela…trajnost?
Vsako leto Zveza ljudskih univerz Slovenije pripravi konferenco Prihodnost dela, s katero nagovarja trende v poslovanju. Letos bomo v prihodnost pogledali z vidika trajnosti.
Opozorila strokovnjakov, da moramo spremeniti način življenja in predvsem način poslovanja, so zelo glasna. Trajnost je vpeta v vse strateške dokumente Evropske unije in Slovenije. Kako lahko torej vpeljemo trajnost v naše poslovanje in kako velike premike bo treba storiti?
Katja Šturm, vodja Oddelka za komuniciranje in trajnostni razvoj v podjetju Jezeršek gostinstvo je prepričana, da je v prvi fazi potrebno v strategijo trajnosti vključiti večje število zaposlenih. V njihovem podjetju je pri pripravi sodelovalo več kot 30 zaposlenih in z njihovo pomočjo so pripravili trajnostno poslovno strategijo za obdobje 2021-2027, ki spodbuja razvoj in uporabo inovativnih trajnostnih modelov.
Med drugim zagovarjajo zero waste koncept in pridobivajo trajnostne certifikate. Eden izmed projektov, ki nagovarja trajnostne prakse je tudi »Gostinstvo je IN«, v sklopu katerega je pripravljen Priročnik dobrih trajnostnih praks za razvoj gostinskega poklica, kot cilj pa so si zadali tudi manj zavržene hrane. Da bi zavrgli manj hrane so snovali nezavrečko in se odločili za nakup posebnih tehtnic, kjer merijo zavrženo hrano na dogodkih. Ugotoviti želijo, katere hrane ostaja največ in smiselno prilagoditi ponudbo, da bo zavržene hrane čim manj. Zavezo k razvoju trajnostne gastronomije so potrdili z znakom Slovenia Green Cuisine, ki so ga prejele vse 4 restavracije: Restavracija Blejski grad, Dvor Jezeršek, Gostilna na Gradu in Pivnica Union. Dvor Jezeršek pa je prejel tudi znak Slovenia Green Accommodation. So tudi prejemniki okoljskega znaka Greeen key.
Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto, do leta 2030 pa naj bi dosegla že 102 milijona ton letno. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu (vir: caszazemljo.si).
Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil. Mag. Lucija Kobal, vodja razvoja v Tekstini pravi, da so prepoznali problem zavrženih oblačil in se v duhu trajnosti kot partnerji pridružili projektu New cotton project, ki je financiran iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Glavni cilj projekta je prikaz popolnoma krožnega modela za komercialno proizvodnjo oblačil. Iz tekstilnih odpadkov po potrošnji ustvarijo nova oblačila. Projekt združuje celotno krožno verigo tekstila, torej od pretvorbe tekstilnih odpadkov po potrošnji, do vlaken visoke kakovosti, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo oblačil za celotno modno industrijo. Tekstilni odpadki bodo v bodočnosti predstavljali pomembno surovino v razvoju novih oblačil in prispevali k zmanjšanju porabe surovin iz narave. Partnerja v projektu sta se tudi blagovni znamki Adidas in H&M.
Plastika Skaza je v svoje delovanje močno vpeljala trajnostne prakse. Vodja kadrovske službe, Aleksandra Logar, predstavlja pot, ki jo je podjetje prehodilo od želje, da trajnost postane ena izmed glavnih vrednot, pa vse do praktičnih primerov, kako se je trajnost naselila v kulturo podjetja. V Skazi sledijo ciljem, ki so jih zapisali in razdelili na različna področja delovanja. Trajnost vključujejo tako v poslovanje kot seveda tudi v izdelke, ki so namenjene njihovim kupcem. V letu 2022 so lansirali dva nova produkta linije Bokashi, ki predstavljata kuhinjski kompostnik ter dnevno posodico za zbiranje kuhinjskih bioloških odpadkov. Izdelka sta iz reciklirane plastike, delež reciklata v produktih pa nenehno povečujejo. Trenutno delež reciklata znaša 77,9% oziroma 90%, od tega je več kot polovica reciklata narejenega iz popotrošniškega plastičnega materiala. Popotrošniški (post-consumer) material je tisti, ki je že bil uporabljen za izdelavo izdelkov, nato pa odvržen kot odpadek, zbran in očiščen.
So prejemniki srebrnega priznanja EcoVadis za dosežke na področju trajnosti za leto 2022. Dosežen rezultat uvršča podjetje med 30 odstotkov najboljših podjetij v svetu, ki sodelujejo v izzivu tega ocenjevanja.
Slišali smo tudi vrsto strokovnjakov na področju trajnosti. Mag. Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO, je predstavila koncept trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ter poudarila vlogo izobraževalnih organizacij, gospodarstva in države. Ema Meden z Andragoškega centra Slovenije je delila svoje izkušnje v projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju ter izpostavila pomen krepitev zelenih kompetenc za trajnostno delovanje organizacij. Mag. Natalie Cvikl Postružnik pa je razpravljala o uvajanju trajnosti v organizacije glede na temperament zaposlenih.
POSNETEK KONFERENCE
PREZENTACIJE PREDAVATELJEV
S klikom na sliko želene predavateljice se vam odpre prezentacija njihovega predavanja.
Program
Predavatelji
Mag. Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO nam bo v predavanju predstavila trajnostni razvoj in družbeno odgovornost – kaj so osnovni pojmi in kakšna je vloga izobraževalnih organizacij, gospodarstva, države. Na kratko bo predstavila še globalne, EU in nacionalne usmeritve na področju trajnostnosti: kaj podjetjem prinaša trajnostno poslovanje, kaj pomeni zeleni prehod in prenova poslovnega modela. Prikazala bo strateški pristop k upravljanju trajnostnosti in družbene odgovornosti v organizacijah – koordinacijo in pomen soustvarjanja tega področja med zaposlenimi.
Ema Meden vam bo predstavila kako pomembna je krepitev zelenih kompetenc kot temelj trajnostnega delovanja organizacije. Delila pa bo tudi svoje izkušnje v projektu Podnebni cilji v VIZ.
Skozi prikaz podjetja Plastike Skaza d.o.o. bomo videli kako trajnost živijo v tem podjetju. Vodja kadrovske službe vam bo v predstavitvi prikazala, pot TRAJNOSTI, in sicer od ideje oziroma želje, da postane TRAJNOST tudi ena izmed glavnih vrednot podjetja pa do praktičnih primerov kako se je trajnost naselila v kulturo podjetja.
Tekstina je partner projekta New cotton project, ki je financiran iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Glavni cilj projekta je prikaz popolnoma krožnega modela za komercialno proizvodnjo oblačil, iz tekstilnih odpadkov po potrošnji v nova oblačila. Projekt združuje celotno krožno verigo tekstila, da bi prikazal pretvorbo tekstilnih odpadkov po potrošnji, v vlakna visoke kakovosti, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo oblačil za celotno modno industrijo. Tekstilni odpadki bodo v bodočnosti predstavljali pomembno surovino v razvoju novih oblačil in prispevali k zmanjšanju porabe surovin iz narave.
V podjetju Jezeršek gostinstvo, vodilnem na področju cateringa in gostinske dejavnosti v Sloveniji, se zavedajo, da so za boljši jutri pomembne korenite spremembe v smeri trajnostnega ravnanja v celotnem gostinskem sektorju.
Z odgovornostjo so zasnovali trajnostno poslovno strategijo (2021-2027), s katero želijo spodbujati razvoj in uporabo novih inovativnih trajnostnih modelov. Katja Šturm, vodja Oddelka za komuniciranje in trajnostni razvoj, bo predstavila številne strateške aktivnosti, povezane s trajnostno naravnanostjo poslovanja, ki že kažejo odlične rezultate na ključnih področjih.
Raziskave kažejo, da je trajnost ena od temeljev delovanja organizacij v prihodnosti ter pomemben dejavnik pri nakupnih odločitvah strank. Izdelali ste strategijo trajnosti, načrt, vodstvo je zavezano postavljenim ciljem. Pri pripravi so sodelovali tudi zaposleni, morda ves tim. Kaj pa sedaj? Ali je komuniciranje trajnosti samoumevno? Ali “mora” biti s strani zaposlenih sprejeto kot dano dejstvo? Katera orodja so primerna, smiselna in učinkovita za uvajanje strategije ter kako se odražajo na temperamentih zaposlenih?
