100. obletnica Ljudske univerze Celje

Datum 19. 9. 2021 se bo zaposlenim na Ljudski univerzi Celje dodobra vtisnil v spomin. To je bil dan, ko smo Ljudski univerzi Celje praznovali 100. obletnico našega delovanja. Na obletnico, ob kateri se zaposleni na LU Celje zamislimo in razveselimo, smo ponosni, hkrati pa se ob tem zavedamo, da smo samo delček celote, ki bo rasel naprej tudi, ko nas več ne bo. Ko se ob tej obletnici ustavljamo, razmišljamo in poskušamo sestaviti vsaj približno sliko 100-letnega dogajanja na Ljudski univerzi v Celju, v nas raste čut odgovornosti, da to tradicijo delovanja ljudske univerze peljemo naprej in jo nadgradimo z našimi odgovori na izzive sodobne družbe.

Presenetljivo je pogledati v prva leta delovanja ljudskega vseučilišča, ko so predavanja odpadala tudi zato, ker je bilo premrzlo v predavalnici, ali pa zato, ker ni bilo električnega toka. Že takrat, torej leta 1922, so redna 14-dnevna predavanja kombinirali s tečaji slovenščine, srbohrvaščine, fizike knjigovodstva in kemije. Orali so ledino, ko so z rednimi predavanji želeli širši množici odraslih približati odkritja sodobne znanosti, jih ozaveščati glede preventivnega delovanja v boju s tuberkulozo, jim predstaviti življenja pomembnih ljudi na različnih področjih družbenega in političnega življenja, predstaviti oddaljene kraje in pokrajine s potopisnimi predavanji. Na predavanjih so obravnavali pereča vzgojna vprašanja in zveni že kar zelo sodobno, če povemo, da so na predavanjih spregovorili tudi  o novodobni naravni prehrani in položaju sodobne ženske v takratni družbi.

Druga svetovna vojna je seveda prekinila delovanje ljudskega vseučilišča v Celju, je pa zelo zanimivo brati poročila v povojnih časopisih, kako se je v novi povojni realnosti »prebudila« Ljudska univerza v Celju. 23. 11. 1946 najdemo v časopisu Nova pot članek z naslovom Ljudska univerza v Celju odprta. Po vojni so bile okoliščine, v katerih je delovala ljudska univerza, povsem drugačne od predvojnih. Prišla je nova oblast in z njo nov družbeno politični kontekst, v sanacijo vojne škode so bili tako ali drugače vpeti vsi ljudje. Na novo so vzpostavljali družbene (pod)sisteme, nastajala so nova delovna mesta in potreba po izobrazbi je bila enormna. Iz različnih člankov povojnih časopisov se zlahka razbere želja odgovornih, da bi izobrazbo približali čim širši množici ljudi, zato so na Ljudski univerzi Celje že jeseni 1946 naredili načrt 40 predavanj s štirimi vsebinskimi sklopi, in sicer z namenom, da bi se potencialni obiskovalci seznanili z njim in da bi lahko dali še svoje predloge, po drugi strani pa je bil to načrt, ki bi služil manjšim ljudskim univerzam kot pomoč pri načrtovanju predavanj v lokalnih okoljih. Da bi predavanja dosegla večjo odmevnost, so predlagali, da bi se vsako predavanje končalo z debato, v katero bi se lahko vključili poslušalci, po mestu so postavili tri predalnike, kjer so zbirali odmeve, predloge in mnenja o opravljenih predavanjih, v časopisu so odprli rubriko z namenom povezovanja predavateljev, odbora ljudske univerze in udeležencev, ker prav v tej povezanosti so videli ključ do odmevnosti predavanj in večje udeležbe odraslih. Leta 1951 so bila na splošno najbolj odmevna predavanja o vzgoji in najbolj obiskano predavanje o spolni vzgoji je tega leta obiskalo 500 poslušalcev. Iz omenjenega načrta opazimo nato iz leta v leto neko organsko rast načrtovanih in izvedenih  predavanj, tečajev in drugih usposabljanj. Oktobra 1953 zasledimo tudi prvo »sistematizacijo delovnega mesta« na ljudski univerzi. Na občnem zboru Društva profesorjev in predmetnih učiteljev poročajo o bogati izvenšolski dejavnosti prosvetnih delavcev, in sicer tudi na ljudski univerzi, kjer so delovali kot predavatelji ali pa kot organizatorji in popularizatorji izobraževanja odraslih. Leto pozneje zasledimo prva poročila o izvajanju tečajev in usposabljanja v posameznih podjetjih, ki so s svojimi prispevki omogočila delovanje ljudske univerze.

Namen tega zapisa ni prikazati razvoj ljudske univerze skozi čas, ampak s kratko predstavitvijo dveh zanimivih obdobij pokazati na to, da so že včasih delovali in obirali nemalokrat podobne pristope pri organizaciji izobraževanja odraslih, kot jih danes. Po drugi strani pa vidimo, da je področje izobraževanja odraslih začelo živeti in preživelo skozi sto let zaradi peščice ljudi, ki so v danem trenutku prepoznali pomen in nujo izobraževanja odraslih, vztrajali in se borili, da so omogočali odraslim dostop do vseživljenjskega učenja.  Branje gradiva iz preteklosti nam pove, da je neredko njihovo delovanje »viselo na nitki« in da so se vedno našli posamezniki, ki so vztrajali, iskali rešitve in jih tudi našli. V preteklih sto letih so se našla tudi obdobja, na katera ne moremo biti najbolj ponosni, pa so se tudi takrat našli ljudje, ki so težave in zagate rešili in izobraževanje odraslih v Celju »ohranili pri življenju«. Življenje stoletnice pač, v vseh njegovih razsežnostih …

Na tej stoletni dediščini stojimo danes mi, zaposleni na Ljudski univerzi v Celju. V lanskem letu smo omogočili 188 udeležencem udeležbo v formalnih izobraževalnih programih za odrasle, 53 udeležencem usposabljanje in opravljanje izpita iz NPK, v neformalne tečaje je bilo vključenih 1064 udeležencev. 506 odraslih se je obrnilo po pomoč v naše svetovalno središče, 341 posameznikov se je udeležilo samostojnega učenja in skoraj 200 otrok in staršev je iskalo odgovore na svoja vprašanja o poklicni usmerjenosti v našem Kariernem kotičku. Na LU Celje delamo z ranljivimi ciljnimi skupinami in naše delo širimo na socialno področje. Tako smo za 35 zapornikov organizirali 201 uro izobraževanj in usposabljanj v zaporu. 579 upokojencev se je v lanskem letu udeležilo delavnic, tečajev in usposabljanj, namenjenih prav njim. V program socialne aktivacije albansko govorečih žensk smo vključili 90 udeleženk in 30 od njih jih je imelo pozitivni izhod. V različne dejavnosti Družinskega centra pa je bilo vključenih 2065 udeležencev.

Vse te številke so krošnja našega stoletnega drevesa Ljudske univerze Celje, cvetovi pa so zgodbe posameznikov, skrite za temi številkami.  V naših rokah je skrb za to drevo, ki ga je potrebno zalivati, obrezovati in varovati … Ob stoletnici pa zavest, da se je potrebno boriti, prepoznati izzive in nanje ustrezno odgovoriti …

 

Stanislav Žlof, Ljudska univerza Celje

Dostopnost

Share This