Zveza ljudskih univerz Slovenije je sodelovala na okrogli mizi Izzivi vseživljenjskega učenja starejših

Zveza društev upokojencev Slovenije je v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije v Tednu vseživljenjskega učenja v petek, 18. 5. v prostorih ZPIZ pripravila okroglo mizo »Izzivi vseživljenjskega učenja starejših«. Dogodek, ki je potekal v sklopu akcije Dan starejših – čili, zdravi, informirani in dejavni, je počastila s svojim obiskom ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.

Okroglo mizo je uradno odprla podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mija Pukl, ki je povzela stališče Zveze o nujno potrebni doktrini o izobraževanju starejših oseb, ki bo odražala širši družbeni interes, opredelila želene cilje in naloge vladnega in nevladnega sektorja. Pri tem je izpostavila, da dobro osnovo in skupno izhodišče predstavlja sprejeta Strategija dolgožive družbe, iz katere izhaja usmeritev po povečanju vključenosti starejših v vseživljenjsko učenje.

Zahteve in pričakovanja na področju vseživljenjskega učenja starejših oseb ZDUS navaja v Memorandumu 2018 o stališčih, načinu in vsebini prihodnjega sodelovanja s političnimi strankami ter drugimi nosilci politične oblasti o vprašanjih, s katerimi se srečujejo upokojenci in starejši v slovenski družbi. Ker je vseživljenjsko učenje in pridobivanje veščin gonilna sila razvoja vsake družbe, ZDUS pričakuje od Vlade RS večjo podporo pri zagotavljanju možnosti sprotnega dodatnega izobraževanja in usposabljanja starejših oseb se od priprave ustreznega akcijskega načrta pa do razvijanja in omogočanja ustreznih primerno finančno dostopnih izobraževalnih programov z vsebinami za starejše osebe.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je dejala, da »politika ne naslavlja dovolj učinkovito paradigmatičnih sprememb. Za uresničitev le-teh je potrebno sodelovanje s civilno družbo. Zato se je potrebno organizacijam, kot je ZDUS, zahvaliti, da so se zgodili in se še bodo določeni premiki«. Izpostavila je, da delodajalci delavcev starejših od 45 let ne vključujejo v dodatna izobraževanja. Zaradi pomanjkanja delovne sile in potreb po povečevanju delovne aktivnosti starejših bodo morali spremeniti svoj odnos do izobraževanja starejših delavcev.

Alenka Reissner iz Zveze društev upokojencev Slovenije je dejala, da ima Slovenija že vsaj deset let Strategijo vseživljenjskosti učenja, ki pa se redko udejanja v praksi. Svetla izjema je Andragoški center Slovenije. Ocenila je, da potrebujemo izdelan permanenten program vseživljenjskega učenja za sedanjost in prihodnost, saj trenutno Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 (ReNPIO13–20) na diskriminatoren način govori oziroma ne govori o izobraževanju starejših nad 65 let. »Starejše osebe potrebujemo izobraževanje in usposabljanje za življenje, osebnostni razvoj, vključenost v družbo, aktivno staranje ter ohranjanje intelektualnih sposobnosti« je zaključila.

Mag. Bojan Križ iz Direktorata za informacijsko družbo pri Ministrstvu za javno upravo je v luči Tedna vseživljenjskega učenja dejal, da digitalizacija spreminja trg delovne sile in je proces, ki se tiče vseh sektorjev družbe. Slovenija kot ena najhitreje rastočih digitalnih družb mora pristopiti k ozaveščanju vseh državljanov o pomembnosti digitalizacije in pridobivanju e-veščin, pri čemer ima in bo imelo vseživljenjsko učenje veliko vlogo.

Mag. Andrej Sotošek, direktor Andragoškega centra Slovenije, je ob tem poudaril, da starejše osebe pri usposabljanju in izobraževanju potrebujejo dolgoročno in ne enkratno, posamično podporo, kar se najjasneje kaže pri pridobivanju IKT kompetenc in znanj. Potreben je preboj na sistemski in zakonodajni ravni, ki bo zagotovil povezovanje izobraževalnih programov za starejše osebe v celovit sistem javne podpore. »Ciljna skupina starejših oseb nad 65 let je zapostavljena in izvzeta iz nacionalnih in evropskih finančnih virov in podpor« ugotavlja mag. Andrej Sotošek.

Mag. Jurij Snoj iz Direktorata za trg dela in zaposlovanje pri MDDSZEM je dejal, da se bo število starejših glede na delovno sposobne (stopnja starostne odvisnosti) do leta 2060 več kot podvojilo. Na začetku leta 2013 je bilo od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih 26,9 starejših od 65 let, leta 2060 jih bo 58,3. Na te izzive se je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sklopu strateškega dokumenta Starejši in trg dela odzvalo z več kot 50.-mi predlaganimi ukrepi, katerih cilj je zagotoviti višjo stopnjo delovne aktivnosti starejših, s spodbujanjem daljšega ostajanja v zaposlitvi ter ohranjanjem zaposljivosti starejših. V sklopu celovite podpore podjetjem za aktivno staranje delovne sile, katere namen je podaljševanje delovne aktivnosti starejših zaposlenih in krepitev njihovih kompetenc, bo vseživljenjsko učenje ključno.

Prof. dr. Ana Krajnc iz Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje je dejala, da je Slovenija prva v Evropi po organiziranosti univerz za tretje življenjsko obdobje, saj se ta pojavlja kar v 52 mestih v Sloveniji. »Postajamo učeča se družba, ki se mora učiti za osebni razvoj« je dejala. Prihajamo na nove paradigme. Potrebno se je odzivati na splošne potrebe ljudi po znanju, kot je to storila mreža univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije z gibanjem »Znaš, nauči drugega«, kjer znanje kroži med ljudmi iste generacije ali je medgeneracijsko, ker učenje in potrebe po znanju ne poznajo meja.

Patricija Pavlič iz Zveze ljudskih univerz Slovenije je dejala, da imajo kar 15 % starejših oseb od 60 let, ki se udeležujejo najrazličnejših izobraževalnih in svetovalnih dejavnosti. »Graditi je potrebno na obstoječih dobrih praksah in sistemih ter zakonodaji, ki vzpostavlja javno mrežo organizacij, ki že danes zagotavljajo: kakovostno in ustrezno podporno okolje za razvoj in implementacijo ustrezne programske ponudbe« je dejala. Potrebujemo pa sistem-organiziranost, ki bo zagotavljal materialno podporo, fleksibilen in hitro odziven razvoj in izvedbo ustreznih programov za starejše, nenehno, aktualno in vsem dostopno usposabljanje in strokovno podporo strokovnim delavcem in izvajalcem vseživljenjskega učenja starejših.

Sledila je razprava, ob njenem koncu pa so bili sprejeti zaključki, ki jih bo ZDUS naslovil na pristojna ministrstva:

  • Državljani Slovenije potrebujemo jasen načrt vseživljenjskega učenja in usposabljanja
    z vključenostjo starejših oseb (starejših od 65 let).
  • Starejše osebe morajo biti vključeni v izobraževanja in usposabljanja tako za delo kot za osebnostni razvoj, vključenost v družbo, aktivno staranje ter ohranjanje intelektualnih sposobnosti.
  • Spodbujati je treba vključevanje starejših oseb v programe, ki prinašajo nove spretnosti in novo znanje – takšno, s katerim se bodo najlažje in najbolj kvalitetno vključili v družbeni in gospodarski razvoj.
  • Vlada in drugi odločevalci morajo tvorno sodelovati pri izvedbi in realizaciji načrtov vseživljenjskega učenja in usposabljanja starejših.
  • Izobraževanje naj se dopolni s programi za starejše od 65 let, ki naj postanejo del ponudbe javne mreže v izobraževanju in naj bodo sistemsko sofinancirani.
  • Posebno pozornost o pomenu in razpoložljivih možnostih vseživljenjskega učenja je potrebno posvetiti informiranju in ozaveščanju starejših oseb.