ZAKLJUČKI KONFERENCE

  1. Katera znanja bodo potrebovali zaposleni in podjetja v bližnji prihodnosti?

  • Nabor splošnih in poklicnih kompetenc – specifična, krajša znanja za opravljanje določenih del / poklicev
  • Znanja mehkih kompetenc ( komunikacija, timsko delo, reševanje konfliktov )
  • Operativna, tehniška znanja, ki jih je možno hitro pridobiti ( poklicna)
  • Znanja za kvalitetnejše, zdravo življenje ( posledice preobremenjenosti, obvladovanje stresa, osebni menedžment)
  • Kompetenca: krožno gospodarjenje, prilagodljivost, učljivost
  • Vlaganja v praktično delo
  • Vodja s srcem – vodja, ki jim je mar
  • Ozaveščanje o njihovem primanjkljaju in izobraževanje na to temo; specializacija znanj za konkretno delo
  • Sposobnost prepoznavanja potreb zaposlenih ter uporaba sredstev za motivacijo zaposlenih
  • Multi tasking
  • Računalniška znanja (digitalizacija, IKT )
  • Skrb in nega za bolne in ostarele ( bolničarji, medicinske sestre, socialni oskrbovanci na domu)
  • Obvladovanje sprememb, prilagajanje
  • Prešolanje obstoječega kadra
  • Ekološka znanja
  • Poklici s področja naravoslovja
  • Jeziki
  • Dodatna prodaja
  • Vzgajanje staršev za odgovornost, pošteno delo,..
  • Kako biti več funkcionalno mobilen znotraj istega ali različnih podjetij
  • Preskok na drugačen način razmišljanja ( motivacija za usposabljanje + delo ( ne samo za zaposlitev) + prave človekove vrednote)

 

  1. Katere programe moramo izvajati in kako jih lahko čimbolj prilagodimo potrebam posameznika in podjetja

  • Tečaji tujih jezikov ( tudi kitajščine in ruščine)
  • Tečaji mehkih kompetenc ( sodelovanje, komunikacija, klima v podjetju)
  • Tečaji tudi za zaposlene 25 – 45 let, ki največ dajejo državi in nimajo dosti brezplačnih možnosti, hkrati pa nimajo dosti financ za dodatno izobraževanje
  • Nadgradnja specifičnih poklicnih kompetenc
  • Dvig izobrazbe
  • Boljša promocija
  • Programi za vodstveni kader podjetij
  • Programe sestaviti v partnerstvu s podjetji
  • Mentorstvo, uvajanje v delo, vajeništvo ; štipendiranje srednješolskega izobraževanja v poklicih
  • Skrb za zdravje in varnost pri delu
  • Javna dela
  • Več sodelovanja gospodarstva in izobraževanja odraslih
  • Računalniška znanja
  • Krajši programi 20 – 50 ur
  • Krajše »tailor made« programe narejene po meri gospodarstva
  • Spodbujanje deficitarnih poklicev
  • Kompetenčni centri za kadre naj se še krepijo – morajo biti zasidrani na potrebah podjetij in njihovih zaposlenih. Potrebna je dolgoročna podpora s strani države, da ta naveza med podjetji zaživi.
  • Vseživljensko učenje

 

  1. Priporočila ministrstvu za naslednje programsko obdobje

    • Krajši eno ali dvo-dnevni programi za izobraževalce
    • Do 30 urna predavanja za zaposlene v podjetjih
    • Programi naj ne bodo preveč fiksirani, da se lahko še bolj prilagajajo določenim specifikam podjetij
    • Izobraževalne možnosti razširiti tudi na druge ciljne skupine zaposlenih (starostno neomejeno, ranljive skupine)
    • Izobraževanja naj ne bodo le za malo izobražene
    • Število ur naj ne bo vnaprej predpisano
    • Odgovornost glede udeležbe na izobraževanje ne sme biti zgolj na izobraževalnih ustanovah
    • Priprava specifičnih programskih usposabljanj za potrebe podjetja – tudi manjših
    • Podpiranje prodornih in malih podjetij, s.p.
    • Poenostavitev programov – preveč administracije za vključena podjetja
    • Srečevanje projektnih pisarn – izmenjava mnenj, izkušenj
    • Preveč socialne podpore – ljudem se ne splača delat; zmanjšanje pomoči zaposlenim, ki so sposobni delati
    • Pogoj za kandidiranje na razpisu – najmanj 3 programi postavljeni skupaj z lokalnim gospodarstvom z garancijo udeležbe
    • Vlaganje v mlade, da ne bo prihajalo do odhodov v tujino in bodo svoje znanje uporabili v slovenskih podjetjih in pripomogli k rasti gospodarstva.
    • Računalniški programi
    • Vlaganje v inovativnost
    • Ustvarjanje ustreznih pogojev za delo v podjetjih – pomoč pri ozaveščanju
    • Ozaveščanje širše javnosti o spremembah – demografskih, spodbujanje prilagajanja spremembam družbe, ozaveščanje o psihofizičnem zdravju
    • Že leta govorimo o deficitarnih poklicih ( oblikovalec kovin, orodjar, strugar)
    • Vsako leto – naj financira tako združevanje – srečevanje MDD + Ministrstvo za gospodarstvo + MIZŠ, ter obvezno zraven ZRSZ
    • Borza projektnih idej v povezavi s konkretnimi razpisi na voljo v danem trenutku
    • Ne se kot pijanec plota držati nekih programov za kater vsi ( razen ACS in MIZŠ) vemo, da niso dovolj učinkoviti ( npr. UŽU, RPO )
    • Več stika z delavci – s prakso ; vidik vodstva je drugačen ( prisluhniti delavcem in njihovim potrebam)
    • Nadaljevati z delom sklada RS za razvoj kadrov
    • Spodbujanje mladih za vpise v poklicne šole, popularizacija dela – delo kot vrednota, zmanjšanje vpisa v gimnazije, ukiniti neuporabne fakultete.
    • Razvoj kompetenc za krožno gospodarstvo ( glej predstavitve Martine, Snaga Maribor)
    • Olajšave za podjetja, ki izobražujejo kader
    • Denar za izobraževanje dati direktno podjetju in ne posredniku, ki niti ne ve kako se lotiti zadeve.
    • Sofinanciranje usposabljanja izvajalcev v tujini za področja, kjer ni dovolj znanja pri nas ( npr: industrija G.O, Digitalizacija, avtomatizacija, …)
    • Vložki v opremo in neodvisne kompetenčne centre, kjer bi se lahko usposabljali za tehnologije: CNC stroji, robotizacija, prilagoditev poslovnih modelov
    • Več podobnih srečanj

 

POROČILO