Računalniško opismenjevanje starejših – v tandemu ali skupini?

 Starajoča se populacija, ko postaja generacija starejših v t.i. razvitih družbah vse številčnejša, in hitro razvijajoča se informacijsko-komunikacijska tehnologija sta dva procesa, ki močno zaznamujeta družbo 21. stoletja. Z obema procesoma se ljudje vsakodnevno srečujemo, so del vsakdanjega življenja, zato moramo biti sposobni stalno slediti spremembam, se nanje prilagajati ter razvijati nove prakse.

Vseh 22 ljudskih univerz iz vse Slovenije, članic prostovoljnega, nevladnega in neprofitnega združenja Zveze ljudskih univerz Slovenije (ZLUS), že vrsto let načrtno in sistematično razvijamo in izvajamo nove, inovativne modele, programe, projekte in druge dejavnosti, preko katerih imajo starejši možnost in priložnost usvajati in poglabljati svojo računalniško pismenost.

Učenje in uporaba novih spretnosti starejšim ljudem, ki niso bili vzgojeni s komunikacijsko tehnologijo in niso t.i. digitalni domorodci,  povzroča več težav kot mlajšim, ki so tako rekoč v njem »doma«. Starejši večinoma potrebujejo več časa in motivacije za pridobivanje in utrjevanje novega računalniškega znanja in spretnosti, kot kažejo izkušnje članic ZLUS-a, ki pa ne veljajo za vse starejše ljudi. Vsakega starejšega pa ne pritegnejo in mu niso blizu enake vsebine, pa tudi znanje IKT tehnologije in izkušnje z njo so med starejšimi različne. In to je potrebno pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja starejših upoštevati.

Ljudske univerze smo tako svoj razvoj programov in projektov za računalniško opismenjevanje starejših usmerile v drugo smer – v način izvajanja programov. Učenje v skupinah, ki jih sestavljajo 15-20 udeležencev, smo nadomestile z učenjem v tandemu – 1 na 1 ali z učenjem v manjših skupinah. Učenje v tandemih se je izkazalo za zelo učinkovito še posebej takrat, ko so starejši udeleženci poleg vodenja učitelja imeli tudi stalno individualno podporo. Takšen način izobraževanja zahteva bolj poglobljeno sodelovanje in večjo vpetost vseh ključnih deležnikov (udeležencev, mentorjev in organizatorjev izobraževanja odraslih). S kakovostnimi kadrovskimi in materialnimi pogoji zagotavljamo izvedbo odličnih programov, pogosto v sodelovanju v partnerski mreži. Največkrat se ti programi izvajajo v sklopu različnih mednarodnih projektov, letnih programov izobraževanja odraslih v posameznih občinah ali kot posamezni dogodki oz. kot aktivnosti v sklopu projektov.

Starejši lahko digitalne spretnosti razvijajo tudi v Središčih za samostojno učenje (SSU), ki delujejo na številnih ljudskih univerzah in katerih mreža je razvejana po vsej Sloveniji. V prvi vrsti so Središča namenjena vsem odraslim, ki jim iz kakršnih koli razlogov tradicionalno učenje in izobraževanje nista dostopna in jim ne ustrezata. Organizirano samostojno učenje je brezplačno, podporo pri le-tem pa jim nudijo strokovni delavci SSU. Članice ZLUS-a ugotavljamo, da starejši potrebujejo tudi vsebinsko pomoč pri učenju IKT tehnologije, kar pa trenutno ni domena strokovnega delavca SSU. Z zagotavljanjem vsebinske podpore bi lahko bilo učenje starejših veliko bolj učinkovitejše – učenje hitrejše, motiviranost večja, znanje pa trajnejše.

Na Zvezi ljudskih univerz smo si enotni, da je potreba po programih za razvoj digitalnih spretnosti za starejše velika in da je potrebno vzpostaviti takšno organiziranost, ki bo zagotavljala in omogočala fleksibilen in hitro odziven razvoj programov, nenehno in učinkovito strokovno podporo izvajalcem in ustrezno financiranje. Z novim Zakonom o izobraževanju odraslih imamo vzpostavljeno javno mrežo, v katero bi lahko umestili tudi te programe – programe, v katerih bi starejši svojo računalniško pismenost razvijali v tandemu – 1 na 1 ali v manjših skupinah.

Eva Mermolja, direktorica, eva.mermolja@lu-ajdovscina.si

Maja Lemut, organizatorka izobraževanja odraslih,  maja.lemut@lu-ajdovscina.si

https://www.lu-ajdovscina.si/kontakt